»Z Maksom bomo poskušali izpolniti obljubo – obljubo utopije, kajti ta ni le predpogoj za dolgoročno preživetje, temveč uteha za vsakdanje tegobe.«

»Sistem z izključno OVE utopija, morda je mogoče v manjših regijah, ne pa v celotni državi.«

»Včasih, v polsnu, še vedno slišim očeta, / ki kliče moje ime … da nekaj nisem storila, / ali da sem storila narobe. / Ker z očmi, /polnimi utopije, pač ne morem hoditi po svetu.«

»Ugibanja, ali je roman mogoče brati tudi kot literarno utopijo...«

»Postopki za pripravo cepiva za neki nov virus se ne morejo zgoditi v nekaj mesecih, to je utopija.«

»Mar nima utopija svojega izhodišča v odsotnosti nečesa, v nestrinjanju?«

»Umik v intimo, kjer je svoboda možna in kjer je utopija – zdaj.«

»Vendar z njegovega lica ne odseva ta sreča. On je vedno žalosten, sam zase, rahločuten, in vedno o nečem težko premišljuje.«

»Utopija – upanje – ima krila, a jih ne uporablja, širi roke in ne ve, ali ji bo uspelo okronati trud čakanja. Živi v negotovosti in čaka.«